Zgodovina glasbene šole

Novo mesto je bilo že desetletja pred obema vojnama žarišče kulturne in prosvetne dejavnosti na Dolenjskem. Posebno mesto je zavzemalo glasbeno področje. Dolenjci, po naravi vedri in živahni, so radi izkoristili vsako priliko, da so zapeli ali zaigrali. Ta prirojeni glasbeni dar jih je združeval v pevskih zborih, godbah in orkestrih. Iz želje, da bi lepše in bolje zapeli ali zaigrali, se je rodila potreba po glasbeni šoli, iz katere naj bi prihajali mladi člani zborov in orkestrov. Marsikateri dobri pevec ali glasbenik pretekle dobe izhaja prav iz Novega mesta. Tudi kvalitetni orkestri, godbe in ne nazadnje odlični pevski zbori, ki so delovali v Novem mestu, so gotovo plod prizadevanja glasbene vzgoje v preteklosti.

Že leta 1846 je imelo Novo mesto godbo na pihala, leta 1850 pa je ta postala godba novomeške uniformirane garde, ki se ji v letu 1861 pridruži za kratek čas vojaška godba novomeške garnizije. Leta 1884 je bilo ustanovljeno Dolenjsko pevsko društvo, ki si je pridobilo trajne zasluge za razvoj vokalne glasbe v Novem mestu in na Dolenjskem. Kvalitetni pevski zbor je imela gimnazija pod vodstvom Hugolina Sattnerja, Aleša Otokarja in Ignacija Hladnika. Gimnazija je imela tudi dijaški orkester, ki ga ustanovil komponist Viktor Parma, ko je bil novomeški dijak. Kasneje so v njem sodelovali priznani komponisti Emil Hochreiter, Danilo Bučar, Marjan Kozina. Z ustanovitvijo Društva katoliških rokodelskih pomočnikov leta 1886 je mesto dobilo nov moški pevski zbor. V letu 1883 beležimo ustanovitev moškega, kasneje pa še ženskega tamburaškega orkestra.

Med drugo svetovno vojno štiri leta šola ni delovala, po drugi svetovni vojni pa je čas obnove v državi nujno zahteval tudi obnovo glasbenega šolstva.

Tako so bili postavljeni temelji nove glasbene šole. Odbor šole se je sestal 31. januarja 1946 in odločil, da bo ravnatelj šole Slavko Strajnar. Glasbena šola je bila torej ustanovljena. Imela je svoj odbor in človeka, ki jo bo vodil. Zanimanje novomeščanov, posebno staršev otrok, za šolo je bilo tolikšno, da se je ob prvem razpisu prijavilo 300 učencev, od katerih pa jih je moralo odstopiti nad 200, ker niso imeli potrebnih instrumentov niti potrebnih denarnih sredstev, da bi jih nabavili. Število učencev se je kmalu zmanjšalo na okrog 100.

Danes Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto sodi po številu učencev in učnih predmetov-instrumentov, ki se jih učenci učijo, kakor tudi po kakovosti dela in uspehih, v ožjo skupino najrazvitejših in najuspešnejših slovenskih glasbenih šol.

V glasbeno šolo je vpisanih več kot 600 učencev, ki so vključeni v instrumentalni pouk 21 različnih instrumentov, petja, predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, nauka o glasbi in solfeggia.

Učitelji posvečajo veliko pozornost nastopanju učencev in tekmovanjem ter vključevanju v komorno in orkestralno igro. Poleg že omenjenega pouka, pa se šola še posebej ponaša s kakovostnim mlajšim godalnim in mladinskim pihalnim orkestrom ter simfoničnim orkestrom.

In ne nazadnje ne smemo pozabiti, da je kar nekaj naših učencev, ki se izobražujejo na srednjih glasbenih šolah in raznih fakultetah. Nekateri že igrajo v profesionalnih orkestrih in zasedbah širom po Sloveniji ali kot skladatelji, predavatelji in kritiki delujejo v slovenskem in širšem okolju (Vinko Globokar, Pavel Mihelčič, itd.).

Film ob 70-letnici Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto: